Pravica do izbrisa

Pravica do izbrisa je pravica, da od podjetja ali upravljavca platforme zahtevaš odstranitev določenih podatkov ali vsebin o sebi. Izhaja predvsem iz GDPR, ki izrecno določa pravico do izbrisa, in iz splošnega civilnega prava, ki v primeru kršitev osebnostnih pravic omogoča odpravo kršitve in opustitev nadaljnjih kršitev.

Tipični primeri, v katerih velja

Pravica do izbrisa praviloma obstaja, če

• podatki niso več potrebni za namen, za katerega so bili zbrani,
• je bilo soglasje veljavno preklicano in ne obstaja nobena druga pravna podlaga,
• so bile vsebine objavljene brez kakršnega koli dovoljenja, na primer razkrito ali skrivaj posneto gradivo,
• je bila obdelava že od začetka nezakonita.

Za kandidatke in kandidate je prvi primer najpogostejši. Če si se prijavil_a pri agenciji ali produkciji in nisi bil_a izbran_a, lahko zahtevaš izbris fotografij, kopije osebnega dokumenta in kontaktnih podatkov, če temu ne nasprotuje zakonska obveznost hrambe. Po snemanju je položaj drugačen: produkcija mora račune, pogodbe in dokumentacijo o polnoletnosti hraniti iz davčnih in pravnih razlogov. Takrat je mogoče izbrisati le tisto, kar presega te obveznosti, na primer prijavne fotografije ali pogovore v klepetu.

Meja je pogodba

Najpomembnejša razlika je med gradivom, ki je v obtoku brez dovoljenja, in gradivom, za katerega si produkciji s pogodbo podelil_a pravice uporabe. V drugem primeru objava temelji na pogodbi, preprosta zahteva za izbris pa te pogodbe ne prekine.

Tudi pravica do odstopa je tukaj v pomoč le v omejenem obsegu. Razpravlja se o odstopu iz pomembnega razloga, na primer ob temeljito spremenjenih življenjskih okoliščinah. Zanj veljajo visoke ovire, produkciji pa lahko nastane pravica do odškodnine. Nanj se ni mogoče zanesljivo opreti pri načrtovanju.

Komu se zahteva naslovi

Zahteva se naslovi na tistega, ki obdeluje podatke ali zagotavlja dostop do vsebine. Pri lastni prijavi je to agencija ali produkcija. Pri gradivu na tujih spletnih mestih je to najprej upravljavec spletnega mesta, pri katerem prek njegovega prijavnega postopka vložiš zahtevo za odstranitev. Iskalnike lahko dodatno prosiš, naj zadetke zanj odstranijo s seznamov rezultatov. Sama vsebina s tem ni izbrisana, vendar jo je precej težje najti.

Tako oblikuješ zahtevo za izbris

• pisno, po e-pošti ali prek kontaktnega obrazca, z datumom
• konkretno: kateri podatki, kateri naslovi, katere datoteke
• z navedbo pravne podlage, na primer s sklicem na pravico do izbrisa po GDPR
• s prošnjo za pisno potrditev izbrisa

V skladu z GDPR se morajo podjetja praviloma odzvati v enem mesecu, v zahtevnih primerih pa je mogoče rok podaljšati. Če odgovora ne prejmeš, se lahko obrneš na nadzorni organ za varstvo podatkov. Ozadje in omejitve opisuje članek Izbris in odstop po snemanju.

Pri gradivu, ki je urejeno s pogodbo, je priporočljivo pravno preverjanje, preden vložiš zahteve. Ta vnos pojasnjuje pojem in ne nadomešča pravnega svetovanja.